Uprizoritev Samo še enkrat gremo spat se naslanja na otroško vero v obljube, pričakovanja in neizmerno željo po jutri – tistem jutri, ki bo gotovo boljše, lepše, lažje od današnjega dne. Karkoli nas danes zaboli, lahko zacelimo jutri. Kar se danes podre, bomo jutri popravili. Kar izgubimo, morda že jutri najdemo nazaj. Predstava uteleša neustavljivo moč upanja, ki kljubuje teži vsakdana – a hkrati tudi razkriva, kako nas prav to upanje lahko ujame v nenehno prelaganje življenja na prihodnost.

Medtem ko zremo proti obzorju in čakamo novo jutro, pogosto spregledamo trenutek, ki se dogaja tukaj in zdaj. Ne znamo obstati, zadihati, pogledati okoli sebe, se ustaviti v sedanjosti, jo občutiti. Vsa naša preteklost je stkana iz majhnih odločitev – načrtovanih ali naključnih – ki so skupaj oblikovale našo sedanjost in tlakovale pot jutrišnjemu dnevu.

Vstopnice: