To je sodobna tragedija, v kateri je sedanjost že postala preteklost. Mirno in uspešno življenje milanskega kapitalista na družinskih počitnicah nenadoma zmoti nič drugega kot sanje. Njegov poskus, da bi razumel njihov pomen, se prelevi v obsesijo z nadzorom nad sinom, ki postaja vse bolj destruktivna. Ko oče sina zaprosi, naj ga ubije – nekakšen obratni Ojdip – sin pobegne, a na koncu ga vendarle doleti očetova roka. S tem se zgodovina ustavi, prekinjen je prenos sveta med generacijami.

V epilogu, dvajset let po umoru, oče kot berač životari na železniški postaji in kot izvirni histrion svojo zgodbo pripoveduje namišljenemu poslušalcu. A to ni le zgodba enega samega očeta – je zgodba o neizogibni nasilnosti človeka, ki za vsako ceno želi posedovati, vedeti in razumeti vse. Sin zavrača tako stare kot nove umore, s čimer omaje očetovo gotovost in v njem sproži uničevalni impulz. Tako kot kapitalizem tudi patriarhalna družba ne zna sprejeti spremembe – zahteva zgolj uničenje. Pasolini skozi to pripoved ujame človeško življenje v neizogibne okove mitološke usode.

Vstopnice: