Zgodba o najstarejši trti na svetu
Za razliko od ostalih zgodb in legend je tale o Najstarejši trti popolnoma resnična, pripoveduje pa o tem, kako je mogoče, da na mariborskem Lentu trta sorte žametna črnina uspeva že več kot 400 let.
Žametovka je bila posajena pred hišo na Vojašniški ulici 8 nekje na koncu srednjega veka, ko so realno nevarnost še vedno predstavljali turški vpadi. Kljub temu da so se po Podravju odvijali srditi boji, je trta na zunanjem delu obzidja ostala nedotaknjena.
V poznem srednjem veku so bili v Mariboru pogosti požari, saj so bila ostrešja hiš lesena, strehe pa slamnate. Tudi hiša, pred katero raste Stara trta, je večkrat delno pogorela, a Najstarejša trta je preživela tudi srednjeveške požare.
Okoli leta 1870 je v naše kraje prišla trtna uš, ki je za vinarje po vsej Evropi pomenila pravo katastrofo, saj je ta parazit, ki napade korenine, pomoril večino vinske trte. Najstarejša trta pa je preživela, saj ima korenine globoko pod dravskim prodom, kjer se trtna uš ni mogla zarediti.
Tudi zavezniško bombardiranje mesta ji ni moglo do živega, kljub temu da je bila delno porušena tudi hiša, na pročelju katere raste.
Vendar pa so najstarejšo Mariborčanko čakali še težji časi. Po letu 1963, ko je bil na reki Dravi izgrajen jez, so se za Najstarejšo trto začele resne težave. Ker se je nivo reke dvignil za več kot tri metre, se je porušilo dolgoletno ravnovesje koreninskega sistema in trta je začela počasi hirati. Zanemarjenost območja ob Dravi v 70. letih in nestrokovna oskrba sta le še poslabšala njeno stanje.
Na srečo je staro lepotico opazila skupina strokovnjakov iz Inštituta za kmetijstvo, ki je preprečila odstranitev trte in rušitev hiše, ki je bila v zelo slabem stanju. Strokovnjaki pod vodstvom mag. Toneta Zafošnika so vse moči usmerili v revitalizacijo trte. Tako so ji z odstranitvijo mrtvih delov in kratko rezjo spet povrnili življenje. Najstarejšo trta je preživela, a tokrat le za las.
Po obnovitvi hiše in tlakovanju okolice leta 1982 se Najstarejšo trta vse do današnjega bohoti v vsej svoji veličini; danes za njo skrbi mestni viničar, postala je tudi ena glavnih slovenskih znamenitosti, saj je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je tako tudi uradno najstarejša trta na svetu.
Zgodba o naši trti je tudi zgodbo o neverjetni trdoživosti, vztrajnosti in volji po preživetju, ki je v današnjih časih še posebej aktualna.