Mariborske zgodbe: »Zaklad«

Adolf Šaup si verjetno ni niti v sanjah predstavljal, kaj vse bo sprožil njegov članek, natisnjen v Mariborskem večerniku Jutra 1. aprila 1931.

Na strani 2 pod naslovom Dve znameniti najdbi v Mariboru avtor opisuje zaklad, ki so ga našli ob podiranju rojstne hiše viceadmirala Wilhelma von Tegetthoffa v Slovenski ulici 10. V njem gospod Šaup opiše najdeno sabljo, ki naj bi bila zagotovo pripadala znamenitemu poveljniku, še več pozornosti pa nameni glinenemu vrču, ki so ga našli zakopanega pod pečjo za sušenje svinjine in hrušk. Ta naj bi bil poln kartažanskih zlatnikov, na koncu članka gospoda Šaupa pa je še povabilo, da si lahko Mariborčani del najdenega zaklada ogledajo v izložbi slaščičarne na Rotovškem trgu.

To je bila seveda prvoaprilska potegavščina, ki bi se verjetno končala le z dobro voljo in krohotanjem Mariborčanov, ki so si šli ogledat »znamenitno najdbo«, če ne bi novice čez slabe tri tedne povzel ljubljanski Jugoslovan. 19. aprila ob prebiranju senzacionalne novice seveda ni nihče več pomislil, da je vse skupaj prvoaprilska šala, in novica je kmalu našla mesto še v časopisih na Hrvaškem in v Srbiji ter nato v Avstriji, Franciji, Švici in Nemčiji, natisnil jo je celo Chicago Tribune.

Zgodba o zakladu in potegavščina Adolfa Šaupa pa sta dobili še piko na i, ko je na mariborski magistrat prišlo pismo gospoda Paula Storinga iz Düsseldorfa, v katerem mariborske oblasti obvešča, da je poročen s Tegetthoffovo nečakinjo Leopoldino in da so že angažirali odvetnika, ki bo zastopal njihove interese, saj menijo, da najdeni zlatniki in sablja pripadajo njegovi soprogi ter njenima sestrama.