Postavitve današnjega Starega (Franc Jožefovega, Državnega, Glavnega) mostu so se nedvomno najbolj razveselili furmani, saj sta stari leseni most in strm vzpon po zaviti Dravski ulici pomenila ozko grlo na cesti med Dunajem in Trstom. Ob navzočnosti avstrijskega nadvojvode Friderika so most svečano odprli 23. avgusta leta 1913.
Od postavitve do danes je doživel marsikaj, aprila 1941 ga je pred Nemci umikajoča se jugoslovanska vojska celo porušila, tiste najbolj tragične zgodbe pa so se pisale pod njim. Njegovi kamniti oboki so namreč nemalokrat nudili zavetišče brezdomcem ali kdaj celim družinam, ki so ostale brez vsega.
Mariborski večernik Jutra 22. avgusta 1927 piše:
»Prvi mesec bivanja pod mostom je bilo k sreči z malimi izjemami ugodno vreme, drugi mesec je pa morala prestati taborniška družina več hudih neviht. Bliski so rezali črno temo, grom je strahotno donel pod oboki mosta, voda je v potoku drla tik nakopičenega pohištva, vihar je pa z dežjem močil ljudi tudi v zadnjem kotičku ob zidu in pod plahto. Ali so bogati in za skupnost na videz tako skrbni tedaj razmišljali, kako bi jim bilo, če bi bili sami ali pa če bi imeli svoje otroke kje pod mostom? Podmostni taborniki so si še bolj poslabšali svoje že od poprej porušeno zdravje.«
Oboki Starega mostu (na Lentu)
2000 Maribor
