Vodni stolp je bil del srednjeveškega obrambnega sistema Maribora in na tem mestu stoji že od leta 1555. No, skoraj na istem mestu.
Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja so pričeli graditi hidroelektrarno Zlatoličje in pod mestom so reko zajezili, tako da je Drava pred jezom postala tako rekoč akumulacijsko jezero. Tok reke se je močno upočasnil, gladina pa se je dvignila za dva metra in pol. Zavoljo tega je bilo treba porušiti kar nekaj starih hiš, »padle« so znamenite Benetke in rušitev je grozila tudi Vodnemu stolpu.
Na srečo pa se je gradbeni inženir Jože Požauko domislil rešitve, da bi enostavno stolp dvignili. Izdelal je načrte in pod njegovim vodstvom je teklo dvigovanje tega skoraj 1500 ton težkega orjaka. Najprej so v notranjosti stavbe in na zunanji strani zidov odkopali za meter in pol globoko zemlje, sami temelji stolpa segajo še globlje. Na odkopani globini so stolp vodoravno prerezali, ga utrdili in ročno, s 14 hidravličnimi dvigalkami, postopoma, po nekaj milimetrov naenkrat, dvignili za 2,6 metra. Sproti so podlagali hrastove pragove, nastale odprtine pa zapolnili z že prej pripravljenimi betonskimi bloki, da delo zaradi sušenja betona ne bi preveč zastajalo. Sam dvig je bil končan v nekaj mesecih, sledilo je betoniranje vstavljenih delov zidu, dokončno utrjevanje rečne brežine in urejanje okolice.
