Da so cerkvene zvonike v srednjem veku uporabljali tudi za opazovanje okolice mest in opozarjanje pred nevarnostmi napadov, ni nič nenavadnega. A v Mariboru je bila ta reč nekoliko drugačna.
Leta 1325 so ob župnijski cerkvi postavili opazovalni stolp, ta lokacija pa je bila izbrana predvsem zaradi dejstva, ker je v središču nekdanjega, z obzidjem obdanega Maribora. S stolpa je bilo mogoče učinkovito opazovati okolico in ob morebitnih napadih voditi obrambo celotnega mesta. Šele slabih dvesto let kasneje in po nadzidavi so v stolp namestili prve zvonove in ga začeli uporabljati tudi kot cerkveni zvonik. Po koncu obdobja napadov na mesto se je straža na stolpu osredotočila na drugo nevarnost, ki je na srednjeveška mesta prežala vsak dan. Maribor je namreč med 14. in 18. stoletjem prizadelo kar enajst večjih požarov. Ogenj ni prizanašal niti stolpu in je bil zaradi tega večkrat popravljen in prezidan. Današnjo podobo je dobil leta 1792; poleg etaže z balkonom so takrat v njem uredili manjše stanovanje, namenjeno mestnemu čuvaju.
Za zadnjo čuvajko na stolpu je bila leta 1924 izbrana Antonia Weiss. Tiste čase je bilo nenavadno, da so za opravljanje tako pomembne funkcije izbrali žensko, a Antonia je v preteklih letih velikokrat v stolpu nadomeščala svojega tasta in je s tem delom imela izkušnje. Njeno delovno mesto so ukinili leta 1933. Čeprav je Antoniji manjkalo 18 mesecev delovne dobe, ji je takratni mestni svet odobril denarno podporo. Za današnje čase nekaj nezaslišanega.
Slomškov trg, ob Stolni cerkvi
Slomškov trg 20
2000 Maribor
