Mariborski grad

Eden od najimenitnejših arhitektonskih spomenikov v našem mestu se bohoti prav v njegovem osrčju: Mariborski mestni grad obdajajo zmeraj živahni Grajski trg, Trg svobode in Trg generala Maistra, v njem pa obiščite Pokrajinski muzej Maribor, kjer vas bodo navdušile zbirke neprecenljive vrednosti.

Grad, ki ga krasijo različna stilna in gradbena obdobja, je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad so sčasoma spremenili v bogato fevdalno bivališče.

Osrednji prostor gradu je slavnostna, imenovana tudi viteška dvorana. Dvorana ima bogato notranjo opremo s slikarijami umetniških družin Quadrijev in Lorenza Laurigo. Na ovalnem stropu je podoba konjeniške bitke med krščansko in turško vojsko, ki jo je leta 1763 naslikal graški slikar Johann Gebler. V viteški dvorani je leta 1847 koncertiral, kakor je zapisal tedanji kronist, "pred izbrano publiko", tudi Franz Liszt. V gradu so se ustavljale tudi nekatere znane osebnosti. Vemo, da je grad obiskalo več vladarjev – Leopold I., Karel VI., bržkone Marija Terezija, nadalje ruski prestolonaslednik in poznejši car Pavel I. V gradu je 1782 prenočil tudi papež Pij VI. Med drugo svetovno vojno je ob nemški zasedbi Maribora grad obiskal še Adolf Hitler.

Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo:

• baročno stopnišče iz let 1747 do 1759,
• Loretska kapela ob južni fasadi, ki je nastala med letoma 1665 in 1675 in
• viteška dvorana prvem nadstropju s čudovito stropno slikarijo Jožefa Geblerja in stenskimi podobami.

Vzhodna grajska fasada se v severovzhodnem vogalu zaključuje z grajsko bastijo, delom gradbenika Domenica dell' Allio iz let 1556-1562. Predstavljala je obrambno točko ob mestnem jarku.